10.07.2007
Hudogriz
Prejšni teden sem po treh letih spet odprla Pasji hotel. Do zdaj se je imenoval PH CrazyDaisy *******, od vikenda pa se imenuje PH Hudogriz******. Moj PH je zelo poseben. Najbolj je pomembno to, da je pri meni vedno samo en “hudogriz” in da je tudi ta na počitnicah, kar pomeni maksimalno razvajanje, crklanje in igranje. Psom je dovoljeno marsikaj kar jim doma ni. Cena je enaka kot pri konkurenci, odvisno je samo, ali hrano prinesejo s sabo ali pa jo jaz kupujem. Pes živi pri meni v stanovanju in se mu nudi popolno udobje (ja lahko spi na kavču, pa tudi v spalnici na postelji se včasih z kakšnim zbudimo), ter seveda sprehodi po potrebah in željah psičkov in njihovih lastnikov. PH Hudobriz ima pa še eno posebnost. Namenjen je izključno in samo “BULL” in “STAFF” pasmam. Z Mišem sva velika ljubitelja teh pasem in tudi gibljeva se predvsem v krogu ljubiteljev hudogrizev. Ker živim v najemniškem stanovanj nimam možnosti da si kupim svojega si praktično na tak način “sposojam” druge pa še plačana sem za to. Pred tremi leti sem silom prilike opustila to domačo dejavnost, vendar kot rečeno hotel je spet odprt. V prihodnosti sledijo slike in štorije iz preteklosti.
Kot rečeno sem v torek dobila v varstvo enega pittbull, imena ne bom napisala, ampak mu rečimo Hudogriz, ker tako sem ga klicala že prej in po njemu se tudi zdaj imenujemo. Njegov lastnik je moj zelo dober prijatelj. Pred štirim leti sem v poznih nočnih urah dobila klic prijateljice, ki me je prosila če lahko za par dni vzamem v varstvo 10 tednov starega pitbullčka oz. dokler ne najdejo novega lastnika. Nisem še dobro odložila slušalko, ko me pokliče prijatelj, da išče pittbulla. Pa je bil problem rešen. Psiček sploh ni prišel do mene je šel kar naprej k njemu. Zdaj ko gledam nazaj, ugotavljam, da je tako moralo biti. Resnično si ne predstavljam, da je tega psa dobil kakšen neuravnovešen človek, ki bi imel takega psa za postavljanje, da ne govorim o kašnih pasjih bojih, itd. Izkazalo se je da je naš Hudogriz alfa samec, kar pomeni, da je potreboval PRAVILNO vzgojo in to tudi dobil. Njega pes uboga na besedo. Je skozi spuščen, seveda je povodec vedno zraven, vendar pes uboga na komando. Pred njim gre lahko 1 m stran mimo mačka, pes, psica, žoga, …, pa bo hudogriz na besedo fuj pogledal stran, kot da ni nič. Ko je bil majhen sva ga večkrat čuvala, zadnja tri leta pa ne več. No v torek je prišel. Imeli smo se super. Sicer sva malo zapostavila našega zajca Baneta, ki je na njegovo srečo pristal po dnevi v spalnici, po noči pa na balkonu. Hudogriz je bil zelo priden, vse je ubogal, imeli smo se super, igrali, zabavali, mazili, no vsaj tri dni je bilo tako. Potem pa se nam je pojavil velik problem. Pes ni vajen biti na povodcu in zunaj ni nič več ubogal. Enostavno je prišlo do tega, da smo se začeli resno krgati. In ker nisem njegova lastnica, ker zelo dobro poznam pasmo, ker vem kako pametni so, ker vem kje je meja, je prišlo do tega, da nisem bila več 100% prepričana da obvladam psa. Ker je bil Miš bolj pogumen, se je zgodilo to da, ga je pes šavsnil. Nobenega psa ne boš prepričal v nekaj če on to noče sploh če nisi njegov lastnik. Seveda smo obvestili lastnika in komanda je padla. Psa sva peljala na morje in preživela cel vikend na Cresu in to na stroške lastnika. Odpravili smo se v petek zvečer in lovili zadnji trajekt iz Krka. Prijatelj nas je počakal na drugi strani. Snidenje je bilo neverjetno. Hudogriz se je cel vikend slinil Mišu, ga lizal in lupčkal. V nedeljo sva se vrnila, Hudogriz pa je ostal na morju.
Hudogriz ima od zdaj naprej šolanje. Kako na sprehod s povodcem. Mi ga bomo še čuvali, samo da uspešno konča tečaj z povodcem.
21.06.2007
Kakšen teden… Čisto po vremenu. Nevzdržen. Sploh ne vem kje naj začnem. Najboljše da začnem po vrsti.
Ponedeljek. Job no.1 Imam dve resni, smrtno resni službi. (“al pa sam želim da bi bile smrtne”) Živčni zlom, v mislih napisana odpoved, odnos s šefom prodaje-beri wonabe iz zavidljive ravni v trnutku na nuli. Še dobro, da sta me sunqueen in buraz prepričala, da sem se ohladila. In zakaj? Zaradi nesposobne, lene, zmešane in seveda lažnjive bančne uslužbenke, katera je moji zelo pomembni, ampak res zelo pomembni stranki, zaradi svoje nesposobnosti napačno obračunala velikanski puf. Posledica je par tisočakov evrčkov natega. Gospa je kratko malo krivdo zvalila name oz. firmo in bolj kot je sebe vlekla ven iz dreka, bolj sem bila jaz notri. V trenutku šibkosti sem podvomila v šefa prodaje, ki je delno vodil biznis in iz tega je ratala cela štala. In zdaj cel teden razčiščujemo in se grdo gledamo. No vsaj direktor je želel priti stvari do dna. Tako smo vsaj odkrili ozadje.
Job no.2 Po dveh noro uspešnih mesecih imam ta mesec slabo produkcijo. Pa glih ta mesec, ko bom pa naslednji mesec full trošila. Morje pa Stonsi, pa full pufov. Mam še en teden časa pa full dela na jobu no.1. Če ne drugega se bom vsaj v ponedeljek naspala.
Plača (no.1) zamujala. Ampak nisem se preveč sekirala, ker moram najemnino itak direktorju prinest in najemodajlec bo itak njemu težil. V sredo končno kartica vleče. Letim na prvi bankomat in šok. Premalo dnarja. Mogoče so mi pa z joba no. 2 nakazal. Sam pol je pa mal preveč. Dnar iz joba no. 3 (kjer ne delam več) pa tudi še čakam, ampak ga spet ni tako veliko. Ne morem poštudirat, ker ne vem kaj so še lahko pobral z trajnika in kaj ne zaradi zamude plače če je bila. jutri bo vse jasno.
Po vsej gužvi in norišnic mi je uspelo danes priti domov ob sedmih. Mišo ni mogu verjet. Zadni mesec imava stalno neke konflikte glede tega, da imam dve službi. Samo ne vem še ali je to zato, ker me kao pogreša oz. zaradi moškega manjvrednostnega kompleksa, ko ženska začne domov nosit več kot on. Če je slednje bo še hudo. Mogoče pa prav to rabim in je to moja priložnost. Ampak o tem drugič.
Zdaj moram preživet še petek. Jutri imam priložnost, generalno gledano, da v dobre pol ure zaslužim 200 Eur. Upam da, bo ratal…
16.06.2007
Objavljeno
v
miks , avtor
niobe
Danes sem bila na obvezni sobotni jutranji kavi z Sunqueen. In danes lahko rečem, da spet vozim. Spet čutim avto in sva eno. Pred šestimi leti sem imela zelo hudo prometno nesrečo. Rešil me je 15 centimeterski pločnik. Ker če bi bil na dotičnem mestu navaden pločnik, bi bila sigurno mrtva, ker bi me vrglo v rob hiše in gotovo ne bi preživela. Po nesreči sem imela pol leta paranojo pred prometom. Sicer sem se samozavestno usedla v avto, vednar me je telo fiziološko izdalo. Potenje, tresavica in posledično popolna odpoved in blokada. Tako sem se samo ustavila in klicala da me nekdo pride iskat. Potem je prišlo obdobje popolne razvade imeti svojega taksista, vendar ne taxi službe ampak svojega privat Driverja miss Daisy.
Letos 14. aprila sem se prvič sama usedla v petico svoje boljše polovice. Pa ne za to ker me je paranoja popustila, ampak zato ker sem bila prisiljena. V službi sem napredovala na novo delovno mesto, ki je večinoma terensko in drugega mi ni preostalo, kot, da ponovno zvozim. Prva dva dni sta bila nora. Počutila sem se kot 90 let stara babica. Nisem mogla verjeti, da mi vožnja predstavlja tako problem. Pred nesrečo sem bila več v avtu, kot ne. Vožnja mi je bila vedno v sproščanje. ko sem potrebovala čas zase sem se dostikrat usedla v avto, naštimala muziko za dušo in vozila in vozila in vozila in delala promet Petrolu. Baje sem veljala za dobro voznico, saj tako mi zdaj govorijo znanci in prijatelji. Seveda je bilo z vsakim dnem lažje in tako sem si tudi konec aprila kupila SVOJ avto. in to ne nekaka stara jajca ampak lep, sodoben, močen avto. Če ne drugega zdaj moja dizelca nič ne žre, tako, da bom gotovo začela nazaj s svojim sproščanjem.
Kljub nazaj pridobljeni samozavesti, vožnji in novemu avtomobilčku je nekaj manjkalo, ta pravi feeling in danes sem ga ujela. Resnično sem se počutila z avtom eno in vožnja mi je spet postala v užitek.
Še mala ironija; izpit za avto imam 10 let. 26. aprila, ko sem prevzela svoj novi avto, mi je potekel izpit. Šest let sem se na raznih žurkah branila, da ne vozim avta in da je to kot da nimam izpita in da na mene ne morejo računat, ko bodo vsi okajeni da jih bom razvozila vsakega na svoj konec. Zdaj vozim, imam avto, ampak ne izpita.
8.06.2007
Objavljeno
v
miks , avtor
niobe
Končno!!!!! INTERNET!!!!!!!!!!!! Ne morem verjet. Po devetih letih, po sedmih najemniških stanovanjih, po sedmih najemodajalcih mi je osmega končno uspelo prepričat, da mu internet ne bo uničil stanovanja, da ne bo imel nobenega stroška (kot da mi on plačuje račune od stanovanja) in da, ko jaz zginem iz njegovega obličja bo tudi internet. Ne bo mi treba prej v službo in ostajat dolgo po koncu. Nič več nujnih !? skokov do pisarne ob najboljnemogočihurah. Ne bom več party breaker z nenehnimi izbruhi; a loh sam mail pogledam; smem samo neki prečekerat; sam 5 min obljubim;…
Zdaj lahko spet začnem pisat. Prej je bilo nemogoče. Po eni strani sem bolezenski perfekcionist. Ne morem kar nekaj tako pisat. Dva tedna ful. Pa pol leta nč. Pa en teden. Pa mesec nč. Zdaj sem spet na začetku. Ljubim začetke. Včasih bolj kot konce.
Da vidimo če bo ratalo…
